OTROK

ZLATENICA PRI NOVOROJENČKIH
Pri približno 15 odstotkih novorojenčkov se pojavi zlatenica (rumenica) v tolikšni meri, da jo je treba zdraviti. Najpogostejši vzrok je fiziološka zlatenica, ki nastane pri novorojenčku zaradi relativno goste krvi in rdečih krvničk (eritrocitov), katerih zgradba in oblika povzročata, da hitreje razpadejo. Ob razpadu rdečih krvničk se sprošča snov bilirubin, ki se v jetrih veže (konjugira) z drugimi snovmi in se na ta način odstranjuje iz obtoka. Če je bilirubina preveč ali pa so jetra nezrela in ne opravijo v celoti svoje naloge, se pri novorojenčku pojavi zlatenica.

Drugi vzroki za zlatenico, kot so nedonošenost, neskladnost krvnih skupin matere in novorojenčka ter okvare ali razvojne nepravilnosti jeter, so redkejši.

Zlatenico zdravimo z obsevanjem novorojenčka s posebnim spektrom svetlobe, z dodatnimi tekočinami, infuzijo sladkornih ali elektrolitskih raztopin ter, zelo redko, z delno zamenjavo krvi.

dr. Alenka Pleško Mlakar

ZGODNJE ODKRIVANJE SLUHA PRI NOVOROJENČKIH
Za razvoj govora in s tem jezika ter za duševni in čustveni razvoj je zelo pomemben sluh.

Z zgodnjim odkrivanjem prirojene okvare sluha ter zlasti ustreznim ukrepanjem in zdravljenjem lahko kasnejše posledice omilimo, zato večina porodnišnic v Sloveniji izvaja presejalni test, da bi dovolj zgodaj odkrile okvare sluha. V naši porodnišnici smo začeli izvajati to preiskavo februarja 2003.

Preiskavo, t. i. otoakustično emisijo, opravljamo pri novorojenčkih, starejših od 2 dni. V zunanji sluhovod vstavimo sondo, ki iz čutnic notranjega ušesa (Cortijevega organa) izvablja signale in jih posname. Aparat pokaže, ali je posnetek ustrezen. Na kakovost izvedbe preiskave vpliva nemir otroka, zunanji hrup ali delno neprehoden sluhovod (zelo ozek sluhovod, prisotnost plodovnice). V teh primerih je treba preiskavo ponoviti.

Če posnetek ni ustrezen, kar se zgodi le pri približno 1 odstotku novorojenčkov, napotimo otroka na nadaljnje preiskave k audiologu. Prirojena okvara sluha se pojavi v povprečju pri 1 od 1000 novorojenčkov.
S tovrstno preiskavo ni mogoče odkriti napredovanja okvare niti napovedati morebitne kasnejše okvare sluha.

dr. Alenka Pleško Mlakar

SOBIVANJE Z OTROKOM
Čeprav smo tudi v naši bolnišnici pripravili vse za pridobitev Unicefovega naziva "Novorojencem prijazna porodnišnica" (vpeljali smo izobraževanje vseh zaposlenih ter zagotovili prostorske možnosti), smo se odločili, da bomo dali materam možnost, da izberejo:

a) delno skupno bivanje, ko imajo novorojenčka pri sebi čez dan, ponoči od 23.00 pa do 5.00 zjutraj pa so otroci na otroškem oddelku (delni rooming),
b) popolno skupno bivanje, ko imajo otroka pri sebi 24 ur na dan (popolni rooming).

V bolnišnici Postojna sicer želimo doseči čim večji delež samo dojenih dojenčkov in ponujamo vso pomoč, vendar ostajamo pri mnenju, da ni dobro nobene matere siliti v 24-urno bivanje z novorojenčkom, če čuti, da tega takoj po porodu še ne zmore.
V ta namen dobijo porodnice anketni listek, v katerem povejo, ali želijo delno ali popolno skupno bivanje z otrokom. In ker vemo, da matere želijo najbolje svojim novoroječkom, vemo, da jim lahko zaupamo.

Smo porodnišnica, ki se trudi biti prijazna ne samo novorojenčkom, ampak tudi materam.

dr. Alenka Pleško Mlakar