Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna

Nosečnost – čas sprememb

Nosečnost, porod in poporodni čas so obdobja v rodni dobi ženske, povezana v eno celoto. V nosečnosti se žensko telo prilagaja na razvoj ploda, za kar so potrebne številne fiziološke spremembe, ki ji ne smatramo kot bolezenske. Zaradi številnih sprememb so nosečnost  nekoč imenovali »drugo stanje«, ki pa ni bolezensko

Nosečnost traja okvirno od 280 do 282 dni (40 tednov) od prvega dne zadnje menstruaci. Le približno 5 % do 6 % porodov se zgodi na izračunan predviden datum poroda, zato raje rečemo, da pričakujemo porod od dopolnjenega 37. tedna do 42. tedna nosečnosti (ko je otrok »zrel«)

Spremembe na rodilih

Raztezanje materničnih vezi, povezanih z rastjo maternice, lahko ženska občuti kot bolečine v spodnjem delu trebuha. V nosečnosti so maternica, maternični vrat in nožnica bolje prekrvavljeni. Nožničnega izcedka je v nosečnosti več, običajno je mlečno bele barve. Nožnica ima bolj kisel pH, kar preprečuje napredovanje okužb po porodnem kanalu navzgor, vendar pa se v nosečnosti pH spremeni, tako da okolje postane bolj ugodno za porast glivic (npr. Candida albicans). V dojkah se pod vplivom hormonov množijo mlečni vodi in žleze, zaradi česar se dojki povečata. V dojkah že nastaja mlezivo (kolostrum).

Spremembe na obtočilih

V nosečnosti se poveča volumen krvi ( zaščita pri izgubi krvi ob porodu), vendar ob tem število rdečih krvničk ne poraste sorazmerno in zato pride do znižanega hemoglobina ali slabokrvnosti ; poveča se tudi število belih krvničk  (zaščita pred okužbami), poviša se srčni utrip ( za 10 – 15 utripov/minuto), krvni tlak v začetku blago upade, do konca nosečnosti pa se zopet normalizira; poveča se zmožnost strjevanja krvi (preprečevanje krvavitev po porodu) in nagnjenost k nastajanju krvnih strdkov. Poveča se prekrvavljenost rodil, sluznic in kože (pogoste krvavitve iz dlesni in nosu, smrčanje med spanjem ). Pride do zastajanja krvi v venah (kar se kaže kot krčne žile, hemoroidi in zatekanje nog), kar lahko vpliva tudi na nižji krvni tlak- posledica je lahko občasna vtroglavica ( zlasti pri spremembi položaja leže-sede ali sede-stoje).

V nosečnosti lahko pride do  »sindroma vene cave« : pri legi na hrbtu povečana maternica pritiska na večjo veno , ki vrača kri v srce, kar privede do slabosti, lahko celo izgubo zavesti. Za preprečevanje tega se svetuje, da nosečnica leži (predvsem na levem) boku.

Spremembe na prebavilih

Želodec nosečnic se prazni počasneje, prav tako se hrana dlje zadržuje v črevesju-prebava pa je počasnejša. Slabše je delovanje mišice zapiralke požiralnika, zato se kisla želodčna vsebina lahko vrača v požiralnik (zgaga), kar se lahko poslabša v zadnjem tromesečju nosečnosti .Zaradi večje absorbcije tekočin iz hranil postane blato bolj čvrsto, kar lahko vodi v zaprtje. Noseča maternica pritiska na črevesje, zato je pogost občutek napihnjenosti in vetrov.

Spremembe na sečilih

Povečano je tveganje  za razvoj okužb sečil, pogostejša je potreba po odvajanju vode : na začetku noseča maternica pritiska na sečni mehur, proti koncu nosečnosti pa pritiska plodova glavica, ki vstopa v porodni kanal.

Spremembe na dihalih

Zaradi večanja maternice se trebušna prepona dvigne, spremeni se struktura prsnega koša (rebrni lok se pomakne rahlo naprej) in ob koncu nosečnosti veliko žensk nekoliko oteženo diha. Otežkočeno dihanje (dispnea) pa ni le posledica rastoče maternice, pač pa tudi drugi sprememb zaradi nosečnosti.

Spremembe kože

Hormonske spremembe v nosečnosti povzročijo močnejšo pigmentacijo kože na določenih predelih (bradavice dojk, spolovilo ter koža na licih, nosu in čelu), zato svetujemo skrbno zaščito pred sončnim sevanjem; potemni tudi linija po sredini trebuha od sramnične zrasti do popka – linea negra. Na področjih, kjer je največ maščobnega tkiva (stegna, dojke, trebuh), lahko pride do trganja vezivnih vlaken, kar se kaže kot strije. Rast las je bujnejša, po porodu pa je izguba las lahko bolj obilna.

Nevšečnosti, povezane s spremembami v nosečnosti,  in njihovo lajšanje

Zaprtje (obstipacija)  : je fiziološka sprememba v nosečnosti ali pa nastane kot posledica nadomeščanja železa. Nosečnici lahko hkrati  povzroča še dodatne težave – hemoroide. Pri zaprtju pomaga uživanje zadostnih količin tekočine ( 2,5 – 3 l/ dan, najprimernejša je pitna voda) ter prehrana, bogata z vlakninami, sadjem, zelenjavo, stročnicami, polnovredno moko in raznimi kašami, neoluščenim rižem ter stročnicami. Nosečnica naj se glede jemanja odvajal posvetuje z zdravstvenim strokovnjakom, ki bo tudi svetoval ustrezno izbiro. Koristi tudi redno dnevno gibanje, v kolikor vam to norameln potek nosečnosti dopušča, zadošča že 30 minutni sprehod dnevno . Možna rešitev je tudi dodajanje magnezija v prehrano, ki ga tudi sicer svetujemo v primeru krčev v mišicah.

Bruhanje in slabost : običajno se pojavljata v prvem tromesečju. Svetujemo izogibanje začinjeni, mastni in težko prebavljivi hrani; nekaterim pomaga, da zjutraj zaužijejo suhi prigrizki, čez dan pa imejte več majhnih obrokov hrane ter pijte majhne količine tekočine, skupno vseeno kot priporočeeno 2.5- 3 l na dan . Večerni obrok naj bo lahek in sestavljen iz  večjega deleža proteinov.  Za lajšanje težav s slabostjo in bruhanjem je bila dokazano učinkovita uporaba ingverja ( tudi kot pripravki v obliki tablet oz kapsul),  pomaga lahko akupresura na zapestju (poimenovana kot točka P6).Redko se  bruhanje in slabost nadaljujeta skozi celotno nosečnost. V takšnem primeru je potreben posvet z zdravnikom, da se izključi morebitna druga stanja.

Zgaga: svetujemo majhne obroke nemastne, neklisle in nepekoče hrane, enakomerno razporejene preko celega dne, odsvetujemo uživanje kofeina, alkohol v nosečnosti nasploh močno odsvetujemo. Nosečnica naj se izogiba hranjenju 2 – 3 ure pred spanjem ter pitju mrzlih tekočin,  pomaga tudi spanje z vzdignjenim vzglavjem . Prosto dostopne preparate za lajšanje želodčnih težav oz antacide naj nosečnica jemlje le po nasvetu zdravstvenega strokovnjaka.

Otekanje spodnjih okončin: otekline oz edemi , ki niso prisotni po celotnem telesu ( npr. obraz) in niso povezani z visokim krvnim tlakom ali s prisotnostjo beljakovin v urinu ter se pojavljajo proti koncu nosečnosti, niso nevarni. Navadno se zmanjšajo preko noči in so najmanj izraziti zjutraj. Pomaga počitek z dvignjenimi nogami in redna zmerna telesna aktivnost, ki prepreči zastajanje venske krvi.

Bolečine v medeničnem obroču: Zaradi noseče maternice se težišče telesa premakne, posledično pa se spremeni drža in ob tem naj nosečnica ne bi občutila bolečin. Če se le-te pojavijo in stopnjujejo tekom nosečnosti,  zahtevajo obravnavo fizioterapevta. Svetujemo previdnost pri dvigovanju bremen in menjavanju položajev (iz ležečega v sedeči, iz sedečega v stoječi in obratno), izogibati se je potrebno nošenju visokih pet.

Krčne žile oz varice : Če se pojavijo oz poslabšajo, svetujemo nošenje posebnih kompresijskih nogavic tekom dneva, počitek z dvignjenimi nogami večkrat na dan in zadosti zmernega gibanja. Lahko se pojavijo tudi v pordročju spolovila in včasih povzročajo bolečine.

Hemoroidi: neprijetnosti ( pokoč občutek, boleče odvajanje blata) lahko lajšamo z lokalni pripravki v obliki mazil,ki so prosto dostopna v lekarni, potrebna je skrb za redno odvajanje mehkega blata ( pitje dovolj tekočin, prehrana bogata z vlakninami ).

Dosedanja sredstva za preprečevanja strij se niso izkazala za učinkovita (Holmes in Baker, 2006; Brennan et al., 2012). Če nosečnica uporablja sredstva za nego kože, je bolj kot vrsta izbranega sredstva pomembna rednost negovanja.