Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna

Okužbe v nosečnosti

Listerioza

Ena izmed bakterij, ki lahko povzroča težave pri nosečnicah in novorojenčkih je listerija. Z listerijo se najpogosteje okužimo z uživanjem nepravilno obdelane in pripravljene hrane, v kateri bakterija uspeva, zlasti z nepasteriziranim mlekom in mlečnim izdelkim ( surovo mleko, sveži siri s plesnijo) perutnino in drugimo mesom,  lahko tudi z morskim sadežim, redkeje pa s surovo zelenjavo in  sadjem. Okužba z listerijo sicer pri odraslem navadno ne povzroči večjih težav, pri nosečnici pa se lahko prenese na plod in povzroči prezgodnji porod, spontani splav ali mrtvorojenost ali pa ima novorojenček ob rojstvu resne zdravstvene težave. Bolezen se zdravi z antibiotiki.

Pri preprečevanju je pomembno upoštevati zaščitne ukrepe ob pripravi in ravnanju s hrano, kar pomeni da v prehrani nosečnice ne uporabljajo naštetih živil.

Toksoplazmoza

Je okužba, ki jo povzroča Toxoplasma godii. Z njo se okužimo z neposrednim stikom z mačjimi iztrebki ali z njimi onesnaženo vrtno zemljo ( domača zelena solata) , z zaužitjem hrane in vode, onesnažene z mačjimi iztrebki, možna pa je tudi okužba s surovim ali slabo toplotno obdelanim mesom ( zlasti svinjino –sveži pršut, tatarski biftek in pertutnino, ki ni dovolj pečena). Okužba je v  našem okolju redka in za samo nosečnico navadno ni nevarna ( poteka brez simptomov in znakov). Če se okužba prenese na plod, lahko povzroči spontani splav, mrtvorojenost, prezgodnji porod ali pa ima novorojenec resne zdravstvene težave (umska prizadetost, motnje vida in sluha …). V zgodnji nosečnosti so okužbe sicer redke, vendar imajo lahko resne posledice pri razvoju ploda, v kasnejši nosečnosti pa so okužbe pogostejše, a manj nevarne za nastanek razvojnih nepravilnosti pri plodu. Sveže okužbe je treba zdraviti z antibiotiki, nosečnost pa podrobneje spremljati ( pogostejši kontrolni pregledi z več UZ preiskav in odvzemov krvi pri nosečnici).

V Sloveniji se izvaja obvezni program presejanja oz iskanja nosečnic na okužbo s toksoplazmo. Prvi test se opravi pri prvem pregledu pri vsaki nosečnici. Če je ta test negativen, se ponovi še v 20. in 36. tednu nosečnosti. Če je sprva negativen in je katerikoli naslednji test pozitiven, gre za svežo okužbo v nosečnosti. Nosečnic, ki so okužbo prebolele že prej ( in imajo v krvi protitelesa), niso ogrožene za naveden zaplete v nosečnosti, zato tem nosečnicam ni potrebno upoštevati prevetivnih ukrepov za okužbo s toksoplazmozo in jih ne kotroliramo več.

Za preprečevanje okužbe s toksoplazmozo  je pomembno, da si nosečnica po pripravljanju surovega mesa, sadja in zelenjave vedno temeljito umije roke, prav tako velja, naj si skrbno umiva roke pred uživanjem hrane. Meso je potrebno pravilno kuhati in peči ( pri dovolj visok tempereturi in dovolj časa), zelenjavo in sadje pa skrbno oprati, še zlasti tisto z domačega vrta. Pri pripravi hrane je potrebno ločiti surove mesne izdelke in svežo zelenjavo in sadje. Dela z zemljo naj se nosečnica vedno loti zaščitena z rokavicami (npr. delo na vrtu). Poskrbljeno naj bo, da ne pride v stik z mačjimi iztrebki (naj sama ne čisti mačjega stranišča; če se temu ne more izogniti, naj pri tem dosledno uporablja rokavice).

Hepatitis B

Gre za virusno okužbo, ki  se prenaša z okuženo krvjo in drugimi telesnimi tekočinami, spolnimi stiki in z okužene matere na otroka v času nosečnosti. Pri 90 %novorojenčkov, ki se okužijo pred ali ob rojstvu, ostane okužba prisotna doživljenjsko. Taka okužba poteka večinoma brez simptomov, tekom življenja pa se lahko razvijeta rak jeter in jetrna ciroza.

Pri vseh nosečnicah se test na okužbo z virusom hepatitisa B opravi proti koncu nosečnosti ali ob porodu. Če je nosečnica nosilka virusa hepatitisa B, se novorojenčka po rojstvu zaščiti s protitelesi in cepljenjem.

Sifilis

Gre za redko obolenje, ki ga povzroča bakterija. Prenaša se s spolnimi stiki, z okuženo krvjo pa tudi z nosečnice na otroka. Okužba pri nosečnici lahko privede do spontanega splava, mrtvorojenosti ali prezgodnjega poroda ali pa se otrok rodi na primer s prizadetostjo vida, sluha, živčevja.

Pri vseh nosečnicah se test na sifilis opravi ob prvem pregledu v nosečnosti. Sifilis se zdravi z antibiotiki.

Rdečke

Rdečke so zelo nalezljiva virusna bolezen. V Sloveniji se v zadnjih letih zahvaljujoč visoki precepljenosti ne pojavljajo. Virus se prenaša s kužnimi kapljicami. Rdečke se kažejo kot blago vročinsko obolenje z izpuščajem. Če se okuži nosečnica, se virus lahko prenese tudi na plod.

Največje tveganje za okvare ploda je v zgodnji nosečnosti (tudi do 90 %). Virus rdečk lahko povzroči spontan splav, mrtvorojenost ali pa se otrok rodi s prirojenimi okvarami vida, sluha, srčnimi napakami, duševno zaostalostjo.

Najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje rdečk je cepljenje, ki pa mora biti opravljeno pred nosečnostjo. V Sloveniji je obvezno cepljenje proti rdečkam za vse otroke od dopolnjenih 12-18 mesecev starosti in pred vstopom v šolo.

Norice

Norice ( imenovane tudi »vodene koze«) povzroča virus varičela-zoster. Prva okužba se kaže kot norice, nato virus ostane prisoten v telesu, njegova ponovna aktivacija pa se kaže kot pasavec. V Sloveniji so norice zelo pogosta bolezen, 95 % ljudi jih preboli do zgodnje odraslosti. Norice se prenašajo z neposrednim ali posrednim stikom z virusom v kožnih mehurčkih izpuščaja ali po zraku s kužnimi kapljicami iz dihal obolelega. Kažejo se s tipičnim izpuščajem (vodeni kožni mehurčki, ki očijo in se psoušijo v kratso).

Če nosečnica zboli za noricami, lahko potekajo bolj zapleteno. Virus se lahko prenese tudi na plod, kjer povzroča okvare prstov, udov, kože. Če nosečnica zboli le nekaj dni pred porodom, lahko pride do hude oblike noric pri novorojenčku. Njihove novorojenčke se zato zaščiti s protitelesi.

Če nosečnica v preteklosti še ni prebolela noric ali ni mogoče zagotovo trditi, da jih je že prebolela, je pomembno, da se v času nosečnosti izogiba vseh bolnikov z noricami, najbolje še nekaj dni po koncu kožnih izpuščajev . Če pride v neposreden stik z bolnikom ali so prisotni znaki sveže okužbe v nosečnosti, je potrebno obiskati izbranega ginekologa.

Streptokok skupine B

Gre za bakterijo, ki povzroča predvsem okužbe novorojenčkov. Najdemo jo v nožnici, na presredku in v zadnjiku pri 25 % zdravih žensk, ki so nosilke te bakterije in ne kažejo znakov okužbe.

Do prenosa okužbe na otroka lahko pride med porodom. Okužba pri novorojenčku povzroča dihalno stisko (pljučnico), sepso (okužbo krvi) in meningitis (vnetje možganskih ovojnic) in se v najhujših primerih lahko konča smrtno.

Ali je nosečnica nosilka streptokoka skupine B ali ne, je možno ugotoviti  proti koncu nosečnosti s preiskavo brisa nožnice in zadnjika. Gre za samoplačniško preiskavo, ki jo lahko opravite pri izbranem ginekologu nekaj tednov pred predvidenim datumom poroda. Če je nosilka, ob začetku poroda dobi antibiotike, kar zmanjša možnost prenosa okužbe na novorojenčka, predvsem pri prezgodnjih porodih. Če bakterije v brisu ni, omenjeni ukrep pri porodu ni potreben, vendar negativen bris ni zagotovilo, da do okužbe pri novorojencu ne bo prišlo ( bakterija se lahko sicer redko nahaja tudi na ostalih delih kože telesa odraslih).

Citomegaloviroza

Citomegalovirus (CMV) se pogosto pojavlja. Ko se z njim okužimo, ostane v telesu doživljenjsko. Večina okužb s CMV poteka brez simptomov. Stik s slino ali urinom majhnih otrok je glavni vzrok za okužbo nosečnic. Virus lahko prehaja skozi posteljico in lahko povzroča prirojene okvare ploda (kot so zlatenica, povečana jetra in vranica, težave z dihanjem, krči, okvare vida in sluha, duševno zaostalost …). Velika večina otrok, ki so se okužili med nosečnostjo, nikoli ne razvije simptomov bolezni.

Zdravila za zdravljenje okužbe s CMV v nosečnosti trenutno ni, pomembno je upoštevati zaščitne ukrepe.

Kaj lahko stori nosečnica za preprečevanje okužb v nosečnosti

Nekaj nasvetov, kako se v nosečnosti ubraniti pred okužbami, ki lahko ogrozijo nosečnico in njenega še nerojenega otroka:

  1. Nosečnica naj si pogosto umiva roke z vodo in milom, še posebej pa po uporabi stranišča, po rokovanju s surovim mesom, surovimi jajci ali neoprano zelenjavo in sadjem, med pripravo hrane in pred jedjo, po vrtnarjenju ali stiku z zemljo ali umazanijo, po stiku z domačimi živalmi, po stiku z ljudmi, ki so bolni, po stiku ali igranjem z otroki, po menjavanju plenic.
  2. Nosečnica naj ne uživa surovega mesa. Surove vrste mesa (perutnina, govedina, svinjina, ribe) so pogosto okužene s patogenimi bakterijami, ki povzročajo bolezni. Meso naj zato med pripravo dobro prepeče oz. prekuha. Pri kuhanju mora temperatura v notranjosti živila doseči najmanj 70 stopinj Celzija, meso v notranjost pa ne sme biti rožnato.
  3. Nosečnica naj ne uživa surovega neprekuhanega mleka in mlečnih izdelkov. Naj ne uživa mehkih sirov, kot so npr.: feta ali brie, razen če je na njih označeno, da so pasterizirani. Nepasterizirani mlečni izdelki lahko vsebujejo patogene bakterije.
  4. Nosečnica naj se izogiba božanju neznanih mačk in prepreči stike z njihovimi iztrebki. Pri čiščenju mačjega stranišča naj uporablja zaščitne rokavice in si po tem dobro umije roke. Pri vrtnarjenju naj si roke zavaruje z rokavicami, saj so mačji iztrebki lahko v zemlji. Mačke so lahko gostiteljice nevarnega zajedavca toksoplazme.
  5. Nosečnica naj se z izbranim ginekologom pogovori o testiranju na spolno prenosljive okužbe, hepatitis B, sifilis in toksoplazmo. Spolno prenosljive okužbe se ne kažejo vedno z znaki bolezni, z ustreznimi ukrepi se možnost okužbe z matere na otroka zmanjša.
  6. Nosečnica naj se izogne stiku z otroki, ki prebolevajo nalezljive bolezni (norice, če jih sama ni prebolela, ali rdečke, če proti njim pred nosečnostjo ni bila cepljena).
  7. Izločki, kot so slina, urin in iztrebki, lahko vsebujejo viruse ali bakterije, ki lahko predstavljajo nevarnost za nosečnico in njenega nerojenega otroka.
  8. Nosečnica naj se z izbranim ginekologom posvetuje o okužbi s streptokokom skupine B in o možnostih testiranja za prisotnost bakterije pri nosečnici ( bris vagine in zadnjika).