Diplomirana babica Minka Huremović po dolgem delovniku ne deluje prav nič utrujena. Sijočih oči in nasmejana pripoveduje o porodih, pri katerih je sodelovala tisti dan.  Gorenjka, priseljena na Postojnsko, je srečna, da se je pri vseh vse dobro izteklo. Z njo smo se pogovarjali ob 5. maju, mednarodnem dnevu babic.

Dogaja pa se tudi, da se ob porodu kdaj zaplete. Kateri zapleti so najpogostejši?

Lahko porod lepo steče in do zapleta pride po porodu. Včasih  nam nagaja dojenčkov utrip, po porodu pa pride do izgub krvi pri porodnici. Takrat je treba hitro odreagirati in žensko bolj natančno spremljati preko monitorja. Na srečo se skoraj vedno vse dobro izteče. Vsak porod pa je seveda drugačen.

In vsaka ženska seveda tudi.

Tako, ja. Ko vidijo dojenčka, pa vse vse pozabijo in rečejo, da se je splačalo.

Pristop pa morate vendarle prilagoditi vsaki mamici posebej, še posebej kadar je v stiski, ali kadar jo je strah, če je  vznemirjena …

Sama sem zelo komunikativna in mislim, da to ženskam paše, saj jim znam nekako preusmeriti misli. Tako malo pozabijo in ne čakajo naslednjega popadka. Z njimi diham in jih bodrim; ko vidim, da jih je strah, se pogovarjam z njimi in tako jim je lažje. Včasih smo skupaj tudi 12 ur, zato se te ženske navadijo in ti začnejo zaupati. Na koncu smo vsi veseli, ko vidimo dojenčka in se je za vse dobro zaključilo.

Vseeno se s porodnicami babice ne poznate, kar lahko v tako intimnih trenutkih, kot je porod, za nekatere ženske predstavlja težavo. Bi se glede tega lahko v našem zdravstvenem sistemu kaj spremenilo?

Z nekaterimi mamicami se babice spoznamo že v šoli za starše ali pa na dnevih odprtih vrat naše bolnišnice. Srečujemo pa se seveda tudi na kontrolah in CTG-jih. Pogosto nam gospe že na teh pregledih izdajo svoje želje glede poroda, ali pa nas pokličejo po telefonu oziroma  nam napišejo elektronska sporočila in sporočijo svoja pričakovanja. Seveda poskušamo ustreči željam, a le če so uresničljive. Včasih, če ženska pride k nam rodit z drugega konca Slovenije, pa se seveda še ne poznamo.

Glede na to, da ste tako komunikativni in dostopni, znate verjetno tudi pri njih zelo hitro prebiti led. Pravijo, da ste med babicami najbolj priljubljeni. Kaj mislite, zakaj vas imajo ženske tako rade?

Tako kot gospe smo tudi babice različne. Prilagajati se moramo njihovemu počutju, saj  nekaterim paše pogovor, drugim bolj tišina. Ženske so srečne, če pri naslednjem porodu srečajo isto babico kot pri prvem. Nam pa je toplo pri srcu, če se nas spomnijo.

Jaz sem človek, ki zelo rad pomaga. Ko vidim, da gospa trpi zaradi bolečin, jo bodrim, ji masiram križ, skupaj dihava in tako lahko vsaj malo preusmeri misli proč od bolečine. Včasih je dovolj že samo to, da sem ob njej in da mi ni vseeno. Večkrat katera reče: »vi ste res ustvarjeni za to delo; vidi se, da ste nori na dojenčke« in takrat vem, da sem se pravilno odločila in da sem v pravem poklicu. Kot te ženska v zahvalo objame, vidiš, da je res zadovoljna in to daje zadovoljstvo tudi meni.

To je dodana vrednost vašemu strokovnemu delu.

Ja, strokovnost in profesionalnost sta pomembni, ampak pomembno je tudi sočutje. Ti si tam, da pomagaš in ženska mora to čutiti, pa seveda tudi njen partner. Njega vključimo, da pomaga pri masiranju, da se počuti koristnega, saj je tudi partnerju težko gledati, kako ženska trpi.

Kakšna pa je vloga babice pri porodu? Kdaj lahko opravi vse sama in kdaj je nujna pomoč zdravnika?

Babice porodnice spremljamo, jim pomagamo ter prisluhnemo njihovim željam glede sredstev proti bolečinam. Kadar je potrebna epiduralna analgezija, pokličemo zdravnika, ki je sicer vedno zraven ob porodu ali v primeru, da gre kaj narobe. Če gre brez njega, toliko bolje. Po porodu spremljamo krčenje maternice, morebitno krvavitev, pomagamo pri dojenju in nato mamice po treh urah preselimo na oddelek.

Je pri naravnih in alternativnih načinih poroda kaj drugače?

Če imajo gospe svoje želje, jih seveda upoštevamo. Običajno so dobro pripravljene, saj se že v nosečnosti pripravljajo na porod in imajo veliko informacij, vseeno pa ne poznajo bolečine in ne vedo, kako dolgo bo trajalo, še posebej ob prvem porodu. Če želijo roditi naravno, to povedo in jim to v dogovoru z zdravnikom tudi omogočimo, dokler vse teče brez težav. Kadar je bolečina prehuda, pa se lahko premislijo in dobijo kakšno sredstvo proti bolečinam. Vedno se sproti dogovarjamo.

S takim toplim in osebnim pristopom morda katero žensko pritegnete, da pride v porodnišnico in se ne odloči za porod doma …

Tako, ja. Jaz ne podpiram poroda doma, saj vidim, kaj vse se lahko zgodi v samo parih minutah. Včasih se situacija zelo hitro spremeni in je potreben carski rez ali pa začne ženska krvaveti. Res ne vem, kako bi lahko takšno situacijo rešili izven bolnišnice.

Tukaj res poskušamo ženski nuditi vse, kar bi si želela doma, hkrati pa ji lahko v nujnih primerih hitro pomagamo. Vedno prisluhnemo željam, se dogovarjamo z zdravnikom in izpolnimo realne želje. Ženske se lahko premikajo, lahko so v različnih položajih, na žogah, na pručki …  Poskušamo ustvariti tudi pravo atmosfero, zatemnimo luči, izberejo lahko glasbo … Babice pa smo vedno zraven in spremljamo porod, da lepo teče.

Kakšen je za vas idealni porod?

Običajno je idealen drugi porod. Pri prvem navadno otrok dela pot in traja dlje, pri drugem pa gospe ne pričakujejo, da bo potekalo tako gladko in so presenečene, da tako hitro in zlahka rodijo. Taki porodi so super, sploh če ni potrebno rezanje in šivanje. Ženske ne morejo verjeti in včasih rečejo: »se še vidimo«.

Če bi imeli moč in možnost, kaj bi spremenili, da bi bile mamice še bolj zadovoljne?

V bistvu imajo veliko možnosti, poleg vseh naštetih tudi nadstandardne sobe in babiško hišo, ki bo kmalu spet na voljo. Vseeno pa bi v primerih, ko je porodov veliko, prav prišlo večje število babic. Če sva v službi samo dve, ne moreva biti ves čas ob porodnici, čeprav seveda spremljava dogajanje. Idealno bi bilo, če bi imela vsaka porodnica svojo babico, a vem, da to ni realno. Kadar je žensk manj, pa to zlahka izpeljemo.

Poleg tega je zelo veliko »papirologije«. Včasih ob porodu povprašamo samo po osnovnih podatkih in ne zapisujemo vsega, kar bi morali, saj ni časa. Po porodu pa potrebujemo celo uro, da napišemo vse, kar je treba. Tega je žal vedno več.

Vaše delo je izmensko in včasih tudi sicer stresno. Kako se s tem soočate?

Tega se navadiš. Zdaj si ne predstavljam, da bi morala vsak dan vstajati zjutraj. Delam po 12 ur dnevno, po dnevnem in nočnem terminu sem dva dni prosta.  To ti seveda zmeša bioritem, pa tudi sama služba prinaša določen stres in odgovornost. Ampak to je vseeno zelo lep poklic, zame najlepši na svetu. Hvaležne mamice pa so potrditev, da je bila moja odločitev zanj pravilna.

Kot ob mednarodnem dnevu babic izpostavljajo v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije, so babice kot izvajalke in zagovornice reproduktivnega zdravja ključne pri oblikovanju zdravstvenega sistema, zagotavljajo okoljsko trajnostne zdravstvene storitve in skrbijo za opolnomočenje žensk, da sprejemajo odločitve v svojo korist, korist družine in planeta.