Pravilna prehrana v času nosečnosti je pomembna tako za mater in njeno zdravje kot tudi za razvoj ploda in kasneje otroka. Zavedajte se, da vse kar zaužijete vi, v določenem deležu dobi tudi vaš plod. Danes ne velja večja več staro pravilo, da mora nosečnic jesti za dva. Če se želite pravilno prehranjevati v nosečnosti, naj bo vaša prehrana raznolika in uravnotežena, bogata z beljakovinami, minerali in vitamini, pomembo pa je tudi, da tekom dneva popijete dovolj tekočine. Da vam bo lažje, si lahko pomagate z naslednjimi priporočili in nasveti.
Prehranska priporočila za nosečnico
- V nosečnosti uživajte raznovrstno prehrano, kar vključuje vse priporočene skupine živil: sadje in zelenjavo, sestavljene ogljikove hidrate, kakovostne beljakovine in zmerno količino različnih vrst rastlinskih maščob.
- Obrokov ne izpuščajte, naj bodo redni: tri glavne obroke – zajtrk, kosilo in večerjo – ter dve do tri malice (v obliki sadja ali lahkih prigrizkov).
- Raje uživajte jedi, ki jih pripravite sami iz osnovnih sestavin. Izbirajte sezonsko in lokalno pridelano hrano, izogibajte se predelani in vnaprej pripravljeni hrani.
- Vsak obrok naj vključuje sadje in zelenjavo. Priporočamo, da so izdelki sezonski, saj vsebujejo več vitaminov in mineralov.
- Pri vsakem obroku uživajte sestavljene ogljikove hidrate (v obliki polnovredne moke, kosmičev, kaš; neoluščen riž; stročnice – grah, fižol, leča, čičerika, soja itd.) in uživajte čim manj enostavnih ogljikovih hidratov (sladkarije, sladke ali sladkane pijače, marmelade, jedi iz bele moke itd., .)
- Dnevno uživajte posneto prekuhano ali pasterizirano mleko in mlečne izdelke iz prekuhanega ali pasteriziranega mleka ali ustrezne zamenjave za mleko in mlečne izdelke.
- Izbirajte različne vrste pustega mesa, belega in rdečega.
- Izogibajte se mesnim izdelkom, kot so salame, paštete, klobase ipd. zaradi višje vsebnosti soli in aditivov.
- Izogibajte se uživanju jeter ali izdelkov iz jeter, kot je jetrna pašteta, zaradi visoke vsebnosti vitamina A, ki se kopiči v telesu in morebitnih obstojnih onesnaževal.
- Dvakrat tedensko uživajte različne vrste rib (sardele, skuše, slanik, losos, postrv…) predvsem zaradi vsebnosti maščobnih kislin, ki so pomembne za razvoj ploda.
- Le enkrat tedensko zaužite manjši obrok (cca 100g) tistih rib, ki so na koncu prehranjevalne verige (mečarica, morski pes, večja tuna ali ščuka) zaradi povečane verjetnosti, da vsebujejo škodljive težke kovine.
- Maščobe ohranite v prehrani in naj prevladujejo različna olja rastlinskega izvora (olivno, repično, sojino, sončnično…)
- Popijte dovolj tekočine tekom dneva, še zlasti ko se potite in v vročih poletnih mesecih. V izogib želodčnim težavam pijte večkrat po malo, najraje hladno (ne mrzlo) pitno vodo, nesladkane zeliščne in sadne čaje. Izogibajte se pitju sladkanih pijač. Količinsko priporočamo 2,5-3 litre tekočine dnevno (če vam ginekolog ne svetuje drugače zaradi drugih omejitev). Ali popijete dovolj, lahko opazujte z barvo urina, ki naj bi bila svetlo rumena, preko ustnic, ki ne smejo biti izsušene ter preko vašega splošnega počutja – glavobol brez pridruženih težav je lahko prvi znak dehidracije.
- Pri pripravi obrokov uporabljajte zmerno količino soli, ki naj bo jodirana.
- Izogibajte se uživanju industrijsko polpripravljene in industrijsko pripravljene hrane, ker lahko vsebuje veliko količino sladkorja, soli, maščob ter več aditivov.
- Dnevno zaužijte največ dve skodelici kave.
- Ne uživajte alkoholnih pijač.
- Ne uživajte umetnih sladil in izdelkov, ki so jim dodana umetna sladila.
(Različni) načini prehranjevanja
Priporočamo uživanje pestre mešane prehrane, ki vključuje vse priporočene skupine živil. Pri različnih oblikah prehrane in dietah, ki izključujejo določeno skupino živil, se posvetujte s strokovnjakom – izbranim zdravnikom ali kliničnim dietetikom, da ne bi pri vas ali pri plodu prišlo do primanjkljaja določenih hranil. S skrajnimi oblikami prehranjevanja lahko sebi in plodu povzročite nepotrebne zdravstvene težave.
Nakup in priprava hrane z vidika varnosti
- Pomembna je osnovna osebna higiena in ustrezna higiena prostorov, kjer pripravljate obroke. Pred pripravo hrane si vedno umijte roke, tudi med samo pripravo si jih večkrat umijte, še zlasti takrat, ko pripravljate jed iz svežega mesa in sveže zelenjave.
- Meso pripravljajte z drugim kuhinjskim priborom kot zelenjavo in ostala živila. Za pripravo različnih živil (surovo meso, kuhano meso, zelenjava…) uporabljajte različne deske in različne druge pripomočke. Nože in druge pripomočke že med pripravo hrane dobro čistite. Tako preprečujete prenos morebitnih nevarnih mikroorganizmov.
- Delovne površine, posodo, kuhinjske pripomočke (rezalne deske, nože …) po uporabi temeljito očistite z detergentom in toplo vodo. Kuhinjske krpe pogosto perite. Redno menjajte pomivalne gobice.
- Najboljša so sveže pripravljena živila
- Sveže meso vedno ločujte od ostalih živil in poskrbite za čim hitrejši prenos do hladilnika.
- Sadje in zelenjavo vedno temeljito umijte, spirajte in po potrebi krtačite pod tekočo pitno vodo.
- Vedno upoštevajte rok uporabe za hitro pokvarljiva živila, ki so označena z oznako »Porabiti do:«. Ne uporabljajte živil, ki jim je potekel tak rok uporabe ali zaradi njihovega videza, teksture, vonja in okusa niste prepričani, da so še užitna.
- Oreščke kupujte pri tistih ponudnikih, pri katerih se zaloge pogosto obnavljajo.
- Ne uživajte plesnive hrane in pripravljenih jedi, ki so obogatene s plesnijo (različni siri)
- Preverite embalažo hrane, ki ne sme biti poškodovana ali umazana.
- Če živila želite shraniti, jih po pripravi hitro ohladite in shranite v primerni posodi v hladilniku za največ dva dni.
- Zamrznjena živila odmrzujte po navodilih proizvajalca ali v hladilniku čez noč.
- Živila, ki jih pripravljamo topla, pregrejte, prevrite ali prepecite, vendar jih ne zažgite.
Zaradi tveganja za svoje zdravje in zdravje ploda in kasneje otroka svetujemo, da se nosečnice IZOGIBAJO:
- vnaprej pripravljeni surovi zelenjavi in surovemu sadju za neposredno uživanje (pakirane solate, zelenjava iz solatnih barov, surovi kalčki, smutiji, pakirano narezano sadje…) predvsem, če hrana že dalj časa stoji
- pakiranem jagodičevju (tudi zamrznjenemu) zaradi morebitne onesnaženosti z zdravju škodljivimi mikroorganizmi
- vnaprej pripravljenim jedem z omejenim rokom uporabe, ki jih je do končne porabe treba hraniti v hladilniku (sveže paštete, mesne in zelenjavne majonezne solate, mesni narezki, sendviči z mesnimi ali ribjimi nadevi in narezano zelenjavo). Te jedi sodijo med bolj tvegane zaradi možnega razvoja zdravju škodljivih mikroorganizmov
- surovim in prekajenim ribam, kot so surov ali prekajen losos, postrv, slanik; sušiju, školjkam in drugim morskim sadežem, saj so ta živila bolj tvegana zaradi morebitne prisotnosti patogenih bakterij, virusov, biotoksinov ali histamina
- uživanju rib, ki so na koncu prehranjevalne verige, kot so morski pes, večja tuna, mečarica, ščuka, sulec, ker lahko vsebujejo višje koncentracije strupenega metilnega živega srebra;
- surovemu mesu v jedeh kot so carpaccio, tatarski biftek ali manj pečenemu mesu. Z uživanjem takih živil se izpostavljate tveganju za zastrupitev s patogenimi bakterijami (salmonela ali VTEC coli), virusi in paraziti, kot je toksoplazmoza;
- mleku in mlečnim izdelkom iz surovega ali nepasteriziranega mleka zaradi možne prisotnosti bakterije rodu Listeria
- sirom s plesnijo, kot so brie, gorgonzola, rocquefort in drugim sirom s plesnijo, saj se zaradi nepravilne hrambe plemeniti plesni lahko manj opazno pridružijo tudi zdravju škodljive plesni, ki sproščajo toksine in povzročajo zastrupitve;
- surovim jajcem in jedem iz surovih jajc kot so sveže pripravljena majoneza, šato, tiramisu in nekatere druge kremne sladice, prelivom za solate, saj praviloma niso toplotno obdelani in obstaja verjetnost zastrupitve z bakterijami kot sta salmonela in kampilobakter;
- gobam in jedem iz gob, ker so težje prebavljive.