Epiduralna analgezija je najučinkovitejši način lajšanja porodnih bolečin. Kot vsako drugo zdravljenje prinaša koristi, vendar tudi tveganja.
1. Kaj je epiduralna analgezija
Pri epiduralni analgeziji anesteziolog porodnici vstavi v epiduralni prostor tik ob hrbtenjači v ledvenem delu tanek kateter. Skozenj nato v določenih časovnih razmakih vbrizgava lokalni anestetik, ki začasno omrtviči živčna pota za prevajanje bolečine, ki spremlja popadke.
Ob uspešno izvedeni epiduralni analgeziji poteka porod skoraj brez bolečine.
Zaradi nekaterih možnih stranskih učinkov je treba porod skrbneje nadzorovati, poskrbeti za stalno prisotnost babice in zagotoviti hiter prihod anesteziologa, če se pokaže potreba po njem.
2. Kakšen je postopek
Že v začetku prve porodne dobe mora porodnica dobiti v žilo vsaj liter infuzijskih tekočin, kar zmanjša možnost kasnejšega hitrega padca krvnega tlaka. V tem času po navadi anesteziolog tudi vstavi kateter. Ob položaju porodnice na boku ali sede z brado na prsih, ji vstavi tanek kateter v epiduralni prostor tik ob hrbtenjači. Omeniti je treba, da so omenjeni položaji porodnice zanjo ob rednih popadkih dostikrat moteči. Z vbrizgavanjem testnega odmerka zdravila anesteziolog ugotovi, če je konica katetra na pravem mestu. Začetni odmerek lokalnega anestetika anesteziolog vbrizga šele v aktivni fazi poroda ob rednih popadkih in ob nekaj centimetrov odprtem materničnem ustju. Čez nekaj minut anestetik omrtviči bolečinsko živčevje maternice. Ko prične učinek popuščati, je potrebno odmerke anestetika nekajkrat ponoviti.
Dodatni odmerki so potrebni na eno do dve uri, odvisno od vrste anestetika in jakosti vsakega odmerka. Druga možnost je stalno dovajanje lokalnega anestetika s pomočjo infuzijske črpalke. Po porodu se kateter odstrani in učinek popusti v nekaj urah.
3. Ali je epiduralna analgezija varna?
Epiduralna analgezija velja za varen postopek v porodništvu za mater in otroka. Obstajajo pa tudi nekatera tveganja: večja je verjetnost zastoja poroda ob koncu in s tem vakuumskega poroda. Najpogostejši stranski učinek je nenaden padec krvnega tlaka porodnice. Ta težava se pojavi pri enem do dveh odstotkih porodnic in je lahko nevarna za mater in otroka. Takrat mora osebje ukrepati hitro in največkrat je tudi uspešno. Ravno zato je pomemben intenzivnejši nadzor med porodom, ta pa se lahko izvaja z aparati ali ročnimi meritvami. Ravno ta intenzivnejši nadzor pa moti nekatere porodnice, saj jim bistveno omeji možnost gibanja. Večinoma morajo porodnice ležati na boku z dvignjenim vzglavjem. Nekatere porodnice med porodom ne čutijo nog. Takšne po navadi tudi ne morejo same urinirati in je potrebna katetrizacija sečnega mehurja vsaki dve do tri ure.
Zanimivo pa je, da je pri nekaterih porodnicah zaradi sproščenosti porod hitrejši, še posebno pri zelo napetih prvesnicah.
Te vrste analgezije ni možno uporabiti pri tistih, ki so bile operirane na ledveni hrbtenici, alergičnih na lokalne anestetike in pri nekaterih boleznih srca in krvi (motnjah v strjevanju krvi) ter gnojnemu vnetju v bližini mesta vboda.
4. Ali epiduralna analgezija vedno deluje?
Lahko se zgodi – sicer redko, da anesteziolog ne uspe vstaviti katetra v epiduralni prostor ob hrbtenjači. Poleg tega je možno, da je porod zelo hiter in za uporabo epiduralne analgezije ni dovolj časa. Redkeje pa se učinek analgetika odraža le na določenih področjih trebuha, ki so anestezirana.
5. Kako je s pritiskanjem v drugi porodni dobi?
Določen odstotek porodnic popadkov sploh ne čuti, zato ne znajo pritisniti v drugi porodni dobi za iztis otroka. V tem primeru jim mora nekdo izmed osebja pritisniti na maternico prek trebušne stene. Če pa tudi to ne pomaga, je potreben vakuumski porod, oba načina pa prinašata nekaj dodatnega tveganja. Idealno je zmanjšati odmerke anestetika pred pritiskanjem, da porodnica v iztisni dobi čuti popadke in s pritiskanjem pomaga pri rojstvu otroka.
6. Kaj pa druge vrste analgezije?
Obstajajo tudi drugi načini lajšanja bolečin ob porodu, ki se pri nas redno uporabljajo in so primerljivi s tistimi v svetu. Pomaga že dobra šola za starše in telovadba za nosečnice, kjer se porodnice in njihovi partnerji naučijo tehnik sproščanja, masaže, dihanja in različnih položajev rojevanja. V porodnišnicah pa lajšamo porodne bolečine tudi z zdravili, ki pa pomenijo določena tveganja. Če pazimo, da bo pravo zdravilo dobila prava porodnica v pravem odmerku ob pravem času, se bomo zagotovo približali cilju, da bi bil vsak porod varen in porodnici prijazen. Omenim naj še dve dodatni možnosti lajšanja bolečin pri porodu: porod v vodi in transkutana električna stimulacija.
7. Kaj pravi “Cochrane library”?
Ker za marsikateri postopek v porodništvu še niso znane vse prednosti in slabosti, so že pred več kot dvajsetimi leti nekateri začeli zbirati rezultate pomembnejših raziskav, da bi v porodništvo oziroma medicino postopno uvajali le dokazano koristne postopke. Iz tega se je porodila Cochraneova zbirka, ki zbira pomembne izide raziskav, te pa nato skupina strokovnjakov analizira ter izda priporočila za ravnanje na podlagi dokazanih dejstev. Tema, ki buri duhove, je tudi epiduralna analgezija ob porodu.
Na podlagi enajstih raziskav, ki so primerjale porode v epiduralni analgeziji s tistimi z drugo vrsto analgezije, so zaključili, da je s to vrsto analgezije porodna bolečina bistveno manjša. Poleg tega pa sta bili daljši tudi prva in druga porodna doba, več je bilo nepravilnih leg ploda, večkrat je bilo potrebno pospešiti porod z infuzijo oksitocina in več je bilo vakuumsko dokončanih porodov. Za zdaj pa še ni podatkov, da bi bilo več carskih rezov.
8. Torej – za ali proti?
Zagotovo je epiduralna analgezija danes najbolj učinkovito sredstvo za lajšanje porodnih bolečin, ki pa prinaša s sabo tudi nekaj tveganja. Žal v Sloveniji še redko dostopna tudi zaradi slabega poznavanja in premajhnega vpliva babic in porodničarjev. Ker nam plačnik zdravstvenih storitev verjetno ne bo sam ponudil anesteziologa v porodni sobi, bo najverjetneje potrebno poiskati vmesne rešitve.
Predvsem pa je pomembno tudi spodbujati vedenje nosečnic o postopkih pri porodu, saj se bodo s poznavanjem prednosti in slabosti lažje odločale o njih.